SVETOVALNA SLUŽBA
Temeljni cilj svetovalne službe v vrtcu je optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Ta cilj dosegani z zagotavljanjem varnega, spodbudnega in vključujočega vzgojno-izobraževalnega okolja. Pri tem izvajamo razvojne in preventivne dejavnosti ter dejavnosti pomoči. Delujemo na ravni vzgojno-izobraževalnega zavoda, na ravni oddelkov ter delo s posameznikom in zanj.
Osnovna področja dejavnosti svetovalne službe so:
- varno, spodbudno in vključujoče okolje,
- celostni razvoj in dobrobit otrok,
- igra in učenje otrok,
- uvajanje novincev in prehodi otrok,
- razvoj vzgojno-izobraževalnega zavoda in profesionalni razvoj.
Naloge in cilji se izvajajo v skladu s Programskimi smernicami svetovalnega dela v programih s področja vzgoje in izobraževanja ter glede na dogovore z vodstvom vrtca in strokovnimi delavci.
V šolskem letu 2024/2025 bom svetovalno delo opravljala pedagoginja Kaja Valand.
SODELOVANJE S STARŠI
Glavni cilj sodelovanja s starši je, da skupaj zagotovimo kvalitetno življenje otroka in spodbujamo njegov optimalni razvoj.
Svetovalno delo s starši zajema:
- podporo in pomoč staršem v času vpisa in vstopa otroka v vrtec;
- posvetovanje o prehodu iz vrtca v šolo, prehodu v drugo skupino, odložitvi šolanja;
- podporo in pomoč družinam s posebnimi socialnimi razmerami in tistim iz tujega okolja;
- pomoč pri razumevanju in spodbujanju otrokovega razvoja;
- svetovanje ob kritičnih situacijah v družini;
- pomoč pri razumevanju in odpravljanju otrokovih stisk ter razvojnih, čustvenih in vedenjskih težav v vrtcu;
- pomoč pri dodelitvi pomoči otrokom s posebnimi potrebami.
Svetovalno delo v vrtcu temelji na prostovoljnosti, skupnem dogovoru ter zaupnosti podatkov in je usmerjeno v dobrobit otroka. Starši se tako lahko na svetovalno delavko obrnete ob različnih situacijah, če potrebujete pomoč ali nasvet.
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI
Vsak otrok je drugačen, vsak je nekaj posebnega …
In ker v našem vrtcu upoštevamo, da je vsak otrok individualen, posebno skrb namenjamo otrokom s posebnimi potrebami. V naše oddelke so tako vključeni otroci, ki potrebujejo dodatno pomoč, s katero poskušamo odpraviti določene primanjkljaje in otroku omogočiti boljši razvoj.
Razvoj otroka poteka po razvojnih mejnikih. Naloga staršev in strokovnih delavcev vrtca je, da sledijo tem mejnikom in ukrepajo, ko menijo, da določen razvojni mejnik (še) ni dosežen. Predšolsko obdobje je zelo pomembno za odkrivanje otrokovih težav in čimprejšnjo pomoč, saj lahko s tem omogočimo, da otrok svoje primanjkljaje odpravi ali omili ter se brez večjih težav vključi v naslednjo stopnjo izobraževanja.
Dodatna strokovna pomoč se izvaja individualno ali v skupini, v času, ko otrok obiskuje vrtec. Namenjena je premagovanju ovir, motenj, primanjkljajev, urjenju veščin ter razvijanju močnih področij.
V letošnjem vrtčevskem letu bodo dodatno strokovno pomoč izvajale:
- Azra Bašagić Tahirović, logopedinja;
- Barbara Žnidarko, specialna in rehabilitacijska pedagoginja;
- Natalija Sagadin, specialna in rehabilitacijska pedagoginja;
- Kaja Valand, vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo.
Prvič v vrtec
Vstop otroka v vrtec je za celotno družino pomemben dogodek in velikokrat tudi stresen. Da vam bo pri tem lažje, lahko na tem mestu najdete nekaj osnovnih podatkov o samem vpisu.
Otroka lahko vpišete v vrtec kadarkoli med letom, če je na voljo še kaj prostih mest, sicer pa vrtec februarja objavi javni razpis za vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vpis predvidoma poteka v mesecu marcu. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, o sprejemu odloča komisija. Prednost pri vpisu imajo otroci s posebnimi potrebami in otroci iz socialno ogroženih družin s potrdilom pristojnega centra za socialno delo. Prav tako imajo prednost tudi starši, ki imajo stalno prebivališče v Občini Majšperk. Vrtec vas bo pisno obvestil o datumu vključitve in pogojih za sprejem otroka, hkrati pa boste dobili povabilo za sklenitev pogodbe o medsebojnih pravicah in dolžnostih. Po podpisu pogodbe je vaš otrok vpisan in imate zanj zagotovljeno mesto.
IN KO JE OTROK ŽE VPISAN ….
Če bo vaš otrok pričel obiskovati vrtec v novem šolskem letu, boste v mesecu juniju s svojim otrokom povabljeni na Dan odprtih vrat za starše in otroke novincev. Takrat si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec, videli boste kako poteka dan v vrtcu, spoznali naše delo in pridobili nekaj koristnih informacij o samem vrtcu.
V mesecu avgustu boste izvedeli v katero skupino bo vključen vaš otrok, hkrati pa boste povabljeni na uvodni razgovor z vzgojiteljico. Takrat vas bo vzgojiteljica seznanila z delom v skupini in skupaj se boste dogovorili kako bo potekalo uvajanje v vrtec. Zaželeno je, da vzgojiteljici poveste čim več značilnosti, navad in posebnosti o otroku, kajti tako bo vključitev otroka v vrtec veliko lažja. Prav tako pa morate ob sprejemu v vrtec predložiti tudi potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
Postopek pridobitve dodatne strokovne pomoči v vrtcu
S 1. januarjem 2019 je začel veljati Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. S tem zakonom otroci niso več usmerjeni z odločbo o usmeritvi, ampak Razvojna ambulanta (Center za zgodnjo obravnavo) izda mnenje o pomoči otroku, ki jo izvaja vrtec. Z novim zakonom naj bi otroci prejeli pomoč prej, starši pa vse potrebne informacije na enem mestu.
Če prepoznate starši sami ali če prepoznajo strokovni delavci ob preventivnih pregledih v okviru zdravstva ali vrtca (vzgojiteljica vam preda Obvestilo vrtca otrokovemu osebnemu zdravniku), morate starši najprej do otrokovega izbranega zdravnika, ki vas nato napoti v Center za zgodnjo obravnavo.
V Centru otroka pregleda zdravnik specialist pediater, ki lahko določi multidisciplinarni tim z namenom diagnostike, ocene zmožnosti in potreb otroka, priprave individualnega načrta pomoči družini itd.
Po vseh opravljenih pregledih v centru, multidisciplinarni tim pripravi načrt pomoči družini oziroma zapisnik multidisciplinarnega tima, ki je podlaga za izvajanje dodatne strokovne pomoči v vrtcu.
Če želite pridobiti še več informacij se obrnite na svetovalno delavko vrtca ali obiščite spletno stran https://www.gov.si/teme/predsolska-vzgoja-za-otroke-s-posebnimi-potrebami/.
Prvič v šolo
Vstop v osnovno šolo je za otroka pomemben korak in velika sprememba. Ker želimo, da je za celotno družino to prijetna izkušnja, vam posredujemo nekaj osnovnih informacij o vpisu v osnovno šolo.
Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Starši morate vpisati otroka, ki bo v koledarskem letu, v katerem bo začel obiskovati šolo, dopolnil 6 let. O tem, kdaj morate opraviti vpis ne rabite skrbeti vnaprej, kajti šola vas bo o tem obvestila. Osnovna šola si namreč pridobi podatke o šoloobveznih otrocih iz pristojnega ministrstva in vas nato povabi na vpis. Četudi želite otroka vpisati v šolo izven vašega okoliša, se morate na povabilo na vpis odzvati. Tam boste tudi dobili informacije o morebitnem prepisu ali odložitvi šolanja.
Najmanj tri mesece pred začetkom pouka vam šola izda potrdilo o šolanju oziroma odločbo o odložitvi začetka šolanja.
ODLOŽITEV ŠOLANJA
Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi zapisnika multidisciplinarnega tima odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo.
Ob vpisu otroka v osnovno šolo se lahko na željo staršev ugotavlja pripravljenost otroka za vstop v šolo. Če starši sami predlagate odložitev šolanja, ker menite, da vaš otrok ni pripravljen za vstop, oziroma če to predlaga zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti otroka za vstop v šolo obvezen.
V primeru, da razmišljate o odložitvi šolanja, povejte to vzgojiteljici svojega otroka ali svetovalni službi. Skupaj se lahko pogovorimo o vprašanjih, ki jih imate in razlogih za skrb.
Razvojne značilnosti
Rast in razvoj otroka sta neprekinjena procesa, ki se odvijata skozi celotno življenje posameznika. Obstajajo določena pričakovana zaporedja, po katerih se razvijamo. Vsak posameznik pa se razvija drugače. Nekateri dosežejo določene mejnike hitreje, drugi počasneje. Kljub temu, da ima vsak otrok svoj individualni tempo in edinstven način razvoja, pa obstajajo določeni razvojni mejniki, ki jih večina otrok zmore pri določeni starosti. Zaradi tega nam način, kako se vaš otrok igra, uči, govori in vede, nudijo pomembne informacije o njegovem razvoju.
V nadaljevanju si lahko ogledate razvojne značilnosti, pričakovane za določeno starost otroka.
Otrok grize
Otrokovo grizenje je pojav, s katerimi se soočamo tako strokovne delavke vrtca, kot tudi starši. V starosti od prvega do tretjega leta je grizenje precej pogosto in običajno, kljub temu pa je neželeno. Zgodi se lahko izredno hitro in niti ni časa za ustrezno reakcijo s strani odraslega, s katero bi lahko ugriz preprečil. Grizenje je znak, da otrok potrebuje našo pomoč skozi težko razvojno obdobje. Le če bomo ukrepali, bo takšno vedenje izzvenelo, toda pri tem moramo najprej raziskati možne vzroke za ta pojav.
Otroka moramo naučiti sprejemljivega, nadomestnega vedenja. Ko otrok ugrizne, mu z glasom in izrazom obraza pokažemo in povemo, da je takšno vedenje nesprejemljivo. Spodbujamo lahko tudi empatijo, da se otrok vživi v perspektivo tistega, ki ga je ugriznil. Kadar se otrok razjezi in izgubi kontrolo nad svojim vedenjem, koristi tudi nekaj trenutkov »izolacije«. V tem času se otrok pomiri in se nato lahko z njim umirjeno pogovorimo o njegovem vedenju.
Grizenje je problem, ki običajno z razvojem izzveni. Prav tako je vedenje, ki vedno nosi sporočilo, na katero se moramo primerno odzvati. V večini primerov otroci prenehajo z grizenjem, ko se njihove jezikovne sposobnosti bolj razvijejo. Vloga staršev in vzgojiteljev je, da smo dosledni in odločni pri preprečevanju tega nezaželenega vedenja.
Trma
Trma je vedenje, ki se praviloma začne pojavljati v obdobju malčka, med 2. in 3. letom ter traja do 4., 5. leta starosti. Je mehanizem, s katerim si poskuša otrok podrediti okolje, saj v sebi zaznava občutek neodvisnosti in jo skuša uveljavljati. Za otrokov razvoj je trma nujna, saj je izraz razvijajoče se osebnosti. Nastane kot otrokova reakcija na vzgojne zahteve odraslih.
Izvor trme je v frustraciji, ki jo otrok doživlja in je ne zna razrešiti na drugačen način. Nima še razvitega nadzora nad vedenji in čustvovanji, ki jih sproža, prav tako pa s svojim vedenjem preverja kje so meje. Otrokov frustracijski prag je nizek, hitro se razjezi, povod za frustracijo pa je lahko karkoli. V tej starosti trma ne pomeni, da je otrok nevzgojen, saj se še ni naučil zadrževanja svojih potreb, tudi za krajši čas. Pogosto ne želi sprejeti nečesa drugega, kar mu odrasli ponujajo ali se pogajati, ampak samo tisto, kar si je zamislil sam.
Pomembno je, da se zavedamo, da otrokova trma ni njegova značajska napaka, temveč razvojna značilnost otrok. Največkrat otrok trmoglavi podzavestno, ker ni kos novim zahtevam in potrebuje pomoč, ne kazen. Kreganje, vpitje ali fizično kaznovanje močno poslabšajo položaj in lahko imajo neugodne dolgoročne posledice. Najbolje je, da mirno in razumevajoče počakamo, da napad mine, pa če je še tako hudo.
Prehod v izobraževanje
Če boste svojega otroka letos vpisovali v osnovno šolo in menite (oziroma ste pridobili mnenje strokovnih delavcev), da bi vaš otrok potreboval dodatno strokovno pomoč v šoli, morate starši vložiti zahtevo za začetek postopka usmerjanja. Usmerjanje poteka v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, vodi pa ga Zavod RS za šolstvo.
Starši morajo najkasneje šest mesecev pred vstopom v osnovno šolo od multidisciplinarnega tima iz Centra za zgodnjo obravnavo pridobiti individualni načrt pomoči družini ali zapisnik multidisciplinarnega tima, v katerem tim predlaga ustrezni osnovnošolski program za otroka oziroma poda mnenje o dodatni strokovni pomoči, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca. V istem času morate oddati vlogo na Zavod RS za šolstvo. Pri tem vam seveda lahko pomaga tudi vrtec.
Če želite pridobiti še več informacij se obrnite na svetovalno delavko vrtca ali obiščite spletno stran https://www.zrss.si/o-nas/usmerjanje-otrok-s-pp.
Govorni razvoj
V zadnjih letih je moč opaziti, da je pri otrocih prisotnih vedno več govorno – jezikovnih težav. Predšolsko obdobje je čas, ko mora otrok usvojiti vse glasove, kajti v nasprotnem primeru se lahko pri prehodu v osnovno šolo začnejo pojavljati težave še na drugih področjih. Glasovi, ki še niso avtomatizirani do šestega (sedmega) leta, se začnejo utrjevati kot nepravilni in kažejo na težave pri govoru.
Za razvoj govora in jezikovnih zmožnosti je najbolj pomembno prav predšolsko obdobje. Že od prvega leta naprej otrok usvaja besede, spoznava slovnična pravila, se uči tvorjenja besedil in tako pridobiva sporazumevalno zmožnost. Odločilen mejnik v razvoju govora je tretje leto. Takrat otrok že izgovarja večino glasov, z njimi tvori besede in govori v razumljivih povedih. Zaradi tega največjo občutljivost za razvoj govora beležimo še posebej med 1. in 3. letom starosti. Tudi kasneje se govor otrok hitro razvija ter se spreminja tako količinsko kot kakovostno. Do petega leta pa je govor razvit v tolikšni meri, da ga otrok brez težav uporablja za izražanje misli, želj in potreb.
V nadaljevanju so vam na voljo dostopi do različnih spletnih strani, kjer lahko izveste še več o otrokovem razvoju govora, najdete pa tudi predloge različnih vaj, s katerimi lahko s pomočjo igre, spodbujate otrokov govorni razvoj. Zraven različnih vaj, pa je pomembno tudi da z otrokom berete, se z njim pogovarjate, opisujete stvari, ga spodbujate pri pripovedovanju in podobno. Pri tem pa morate vedeti, da na govorni razvoj vpliva tudi gibanje, zato naj otrok krepi svoje gibalne sposobnosti na različne načine in veliko časa preživi v naravi, kjer lahko raziskuje.
Vaje za spodbujanje razvoja glasov (pripravila Glorija Jugovič, prof. logo. surdoped.)
Z igro do pravilnega govora (pripravila Janja Fidler, dipl. def. logoped)
Vaje motorike govoril: https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=25142#section-1
Logopedske pravljice https://www.lahkonocnice.si/na-obisku/logopedske-pravljice?gclid=CjwKCAiA17P9BRB2EiwAMvwNyCa2sEYeXbkGJGLg7KosJjHv-FlYfkO1E0kXQB9SqM9tq7C5NxD9OxoCEUsQAvD_BwE
Viri in literatura:
Grobler, M. Grobler, M. (1985) Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje, Obzornik zdravstvene nege, 19(3/4), str. 190-197. Pridobljeno 12. 11. 2020, iz https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/1666.
Marjanovič Umek L. (2001). Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
Marjanovič Umek L. in Fekonja U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Pridobljeno: 11. 11. 2020, iz https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/marjanovic_umek_et_al._jz_2019_02.pdf
Vizjak Kure T. (2010). Spodbujanje razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in jezila: priročnik z vajami in lestvice za spremljanje razvoja. Ljubljana: Zavor RS za šolstvo.
Grafomotorika
Grafomotorika je sposobnost, veščina in spretnost, ki jo potrebujemo pri oblikovanju in usmerjanju potez, črk in besed. Je spretnost držanja pisala ter zapisovanja črk, besed in stavkov. Razvijati se začne veliko pred razvojem pisanja, od trenutka, ko otrok prime pisalo in potegne prve črte. Prva faza razvoja teh spretnosti imenujemo čečkanje. Takrat otrok riše brez cilja in načrta. Začne ugotavljati, da tisto kar ima v roki (svinčnik, barvico) pušča sledi. Kasneje začne otrok prerisovati in posnemati določene oblike in tako postanejo dejavnosti načrtovane. Najprej se nauči narisati krog, kasneje sledi kvadrat in nazadnje še trikotnik.
Razvoj grafomotorike je povezan z motoričnim in zaznavnim razvojem, predvsem pa z razvojem fine motorike. Fina motorika opredeljuje vse drobne gibe mišic prstov, zapestja in je nujno potrebna, da lahko otrok uspešno manipulira s predmeti in skrbi sam zase (se oblači, zapenja gumbe, zadrgo …).
Otrok lahko že pri enem letu drži pisalo in čečka. Pri dveh letih lahko otrok drži pisalo s pincetnim prijemom, vendar večina otrok do vstopa v šolo zamenja nekaj drž pisala in veliko otrok je potrebno usmeriti nazaj na ustrezen prijem.
Med dvema letoma in pol ter tremi leti otrok pogosto že vleče linije, že preriše krog. Risanje kroga nato izboljšuje s ponavljajočimi spiralastimi gibi, tako je lik na začetku manj, nato pa vedno bolj okrogel.
Otrok z dobro razvitimi finomotoričnimi spretnostmi se lažje vključuje v vsakodnevne dejavnosti, samostojneje skrbi zase, se igra in uči. Od tega, kako ima otrok razvite finomotorične spretnosti, je tudi odvisno, kako bo kasneje uspešen v šoli. Velik del pouka v šoli namreč zahteva uporabo finomotoričnih spretnosti (rezanje s škarjami, lepljenje, risanje, barvanje, pisanje), od njih pa je odvisna tudi spretnost pisanja, velikost in položaj črk, hitrost in čitljivost zapisa ter drža pisala. Vse to bo vplivalo na to, kako se bo otrok učil, na njegov uspeh in motivacijo, posledično pa bo oblikovalo tudi njegovo samopodobo.
Pomembno je, da spodbujamo razvoj finomotoričnih spretnosti ter grafomotorike pri otrocih z različnimi dejavnostmi, kot na primer:
- prijemanje drobnih predmetov, da spodbujamo pincetni prijem,
- igranje z žogo, trganje papirja,
- vtikanje predmetov v odprtine,
- držanje žlice in vilice oziroma samostojno hranjenje in samostojno pitje,
- oblačenje in slačenje oblačil,
- trganje, zvijanje in prelaganje papirja,
- zbiranje in lepljenje drobnih koščkov papirja, tkanine, semen, …
- nizanje perlic,
- delanje vozlov,
- igre s kockami in sestavljankami,
- zapiranje in odpiranje gumbov,
- gnetenje testa,
- brisanje in pospravljanje jedilnega pribora,
- šivanje in vezenje s plastičnimi iglami,
- zategovanje vijakov, zabijanje žebljev,…
Spretni prstki – dejavnosti za spodbujanje grafomotorike in fine motorike pri predšolskih otrocih
Povzeto po:
Zupančič Danko, A. (2018). Razvoj grafomotorike v vrtcu. E-knjiga: Založba Forum Media.
Žerdin, T. (1996). Ringa ringa raja, priročnik za gibalno-grafične vaje. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pozornost in koncentracija
Pozornost je usmerjenost mišljenja, zaznavanja, govora, čustvovanja, spomina in psihomotorične aktivnosti na situacijo. S pomočjo pozornosti posameznik aktivno selekcionira informacije iz okolja. Pozornost je spretnost, ki pomembno vpliva na razvoj otroka, njegove socialne odnose in njegovo kasnejšo uspešnost v šoli. Omogoča mu boljšo poslušanje in razumevanje kar nekdo pove.
V tesni povezanosti s pozornostjo je koncentracija. To je sposobnost, da pozornost miselnih procesov za omejen čas usmerimo na določeno dejavnost. Je proces, ki se začne v trenutku, ko se za neko nalogo odločimo. Nizka stopnja koncentracije pomeni, da ne moremo osredotočeno izvajati določene naloge tako dolgo, kot to želimo.
Otroci, pri katerih je prisotna nizka stopnja pozornosti in imajo posledično težave s koncentracijo, potrebujejo učenje socialnih veščin in učenje primernih oblik vedenja, pri dejavnostih pa potrebujejo nekoliko več usmerjanja.