Otroci so se že od nekdaj radi igrali, saj je otroška igra že od nekdaj otrokova primarna dejavnost. V igro spadajo tudi igrače – to so lahko najrazličnejši predmeti iz okolice, ki jim otrok da smisel, dušo. Igra kot igra se ni veliko spremenila, spremenile so se igrače in njihova funkcionalnost. Ponudba igrač na trgu je vsak dan večja. Treba bi bilo razmisliti, ali naš otrok res potrebuje vse igrače, ki jih ponuja trg.
V današnjem času je veliko preveč igrač, ki niso funkcionalne, otroku ne omogočajo razvoja, kajti pri igri naj bi se otrok razvijal vsestransko, si pridobival samozavest, razvijal fantazijo, domišljijo, besedni zaklad in še in še bi lahko naštevali.
V našem vrtcu smo se odločili, da izpeljemo cel teden kot teden brez igrač, seveda pa ne brez igre. Otroke smo želeli vzpodbuditi k razmišljanju o tem, s čim in kako se še lahko igramo, kaj vse nam za igro ponuja okolje, narava. Hkrati smo s projektom želeli vzpodbuditi večjo povezanost in pristnost med otroki. Vrtčevske igrače smo pospravili in otroci so imeli na razpolago material, ki smo ga zbirali (škatle, plastenke, lončke, tulce, blago…..)
Projekta se je vsaka igralnica lotila malce drugače. Ponekod so otroci sodelovali pri pospravljanju igrač, druge je v ponedeljek že čakala igralnica brez igrač, z obrazložitvijo, da so igrače odšle za en teden na počitnice. Prvi trenutek so opazovali, pregledovali, potem pa so pričeli z idejami, kaj vse se da iz tega narediti. Ustvarjali so individualno in skupinsko. Zelo veliko je bilo skupinskega ustvarjanja in otroci so dobro sodelovali med sabo.
Ob igri pa so spoznavali materiale, njihov izvor, njihovo uporabnost, tako, da smo ta projekt vključili v naš vzgojni program in smo vsestransko na vseh področjih pridobivali nove izkušnje in znanja. Otroci so imeli na voljo čas, da so lahko dali prosto pot njihovi domišljiji.