Otroci so se že od nekdaj radi igrali, saj je otroška igra že od nekdaj  otrokova  primarna  dejavnost.  V igro spadajo tudi igrače – to so lahko najrazličnejši predmeti iz okolice, ki jim otrok da smisel, dušo. Igra  kot  igra  se  ni  veliko  spremenila, spremenile  so  se  igrače  in  njihova  funkcionalnost. Ponudba igrač na trgu je vsak dan večja. Treba bi bilo razmisliti, ali naš otrok res potrebuje vse igrače, ki jih ponuja trg.

V  današnjem  času  je  veliko  preveč  igrač, ki  niso  funkcionalne, otroku  ne  omogočajo  razvoja, kajti  pri  igri  naj  bi  se  otrok  razvijal  vsestransko, si  pridobival  samozavest, razvijal  fantazijo, domišljijo, besedni  zaklad  in  še  in  še  bi  lahko  naštevali.

V našem vrtcu smo se odločili, da izpeljemo cel teden kot teden brez igrač, seveda pa ne brez igre. Otroke smo želeli vzpodbuditi k razmišljanju o tem, s čim in kako se še lahko igramo, kaj vse nam za igro ponuja okolje, narava. Hkrati smo s projektom želeli vzpodbuditi večjo povezanost in pristnost med otroki. Vrtčevske  igrače  smo  pospravili  in  otroci  so  imeli  na  razpolago  material, ki  smo  ga  zbirali (škatle, plastenke, lončke, tulce, blago…..)

Projekta se je vsaka igralnica lotila malce drugače. Ponekod so otroci sodelovali pri pospravljanju igrač, druge je v ponedeljek že čakala igralnica brez igrač, z obrazložitvijo, da so igrače odšle za en teden na počitnice. Prvi  trenutek  so  opazovali, pregledovali, potem  pa  so  pričeli  z  idejami, kaj  vse   se  da  iz  tega  narediti. Ustvarjali  so  individualno  in  skupinsko. Zelo  veliko je bilo   skupinskega  ustvarjanja in otroci so dobro sodelovali med sabo.

Ob  igri  pa  so  spoznavali  materiale, njihov  izvor, njihovo  uporabnost, tako, da  smo  ta  projekt  vključili  v  naš  vzgojni  program  in  smo  vsestransko  na  vseh  področjih  pridobivali  nove  izkušnje  in  znanja. Otroci so imeli na voljo čas, da so lahko dali prosto pot njihovi domišljiji.